Novice

Ostanite obveščeni

209. srečanje Belvina - Izbrane slovenske rdečine

Novice

209. srečanje Belvina - Izbrane slovenske rdečine

Objavljeno 04.11.2024


Konec oktobra smo v Kultu316 na 209. srečanju Belvina pokusili 13 izbranih slovenskih rdečin. Poudarek je kakopak na izbranih. Namerno smo izpustili dobre stare ali nove klasike kot so veliko rdeče, teodor rdeče, stara brajda, carolina rdeča, epoca rdeče, modri pinoti iz hiše Tilia, santomasove rdečine, Frešerjev modri pinot, Šukljetova vrbanjka… Kakšno klasiko smo vseeno vključili, še raje pa smo šli iskat izven njih.

Glavna sorta slovenskih rdečin? Merlot, kakopak, saj so prevladovala so vina iz Brd in Vipavske doline. Poskusili smo še sortni modri pinot, modro frankinjo, merlot, cabernet franc ter cabernet sauvignon. V zvrsteh pa še barbero, syrah, rebo ter zinfandel.

Naš stalni obiskovalec, Marko Prpič, je občestvo Belvina izzval s tezo: "Vsi, ki pijejo slovenska rdeča, se mi smilijo." V tezi je seveda veliko soli. Velika večina slovenskih rdečin trpi zaradi surovih taninov ter premočnih ekstrakcij. Upravljanje s tanini je obrtno znanje, kjer imajo slovenski vinarji še vedno veliko rezerve.

Rezultati ocenjevanja Decanter World Wine Awards 2024

Novice

Rezultati ocenjevanja Decanter World Wine Awards 2024

Objavljeno 19.06.2024


Danes zjutraj je revija Decanter objavila rezultate ocenjevanja Decanter World Wine Awards (DWWA).

Slovenski vinarji se na ocenjevanje tradicionalno zelo dobro odzovejo in nanj pošljejo lepo število vzorcev.

Letos je medalje prejelo kar 223 slovenskih vin!

Celoten seznam si lahko ogledate v nadaljevanju.

202. srečanje Belvina - Čudoviti svet malvazij

Novice

202. srečanje Belvina - Čudoviti svet malvazij

Objavljeno 26.09.2023


Na 202. srečanju Belvina smo se lotili zelo aktualne teme – sorte istrska malvazija. Trenutno je zelo priljubljena in je ena redkih sort, katerih površine v Sloveniji naraščajo.

Srečanje se je prvič odvijalo v kavarni Sputnik, to je naš sedmi gostitelj odkar smo pričeli pred 23 leti.

Malvazija je prikladna tema za konec poletja, po drugi strani pa doživlja pravi preporod, tudi pri nas. Glede na to, da je večina istrske malvazije posajene na hrvaški strani Istre, smo v goste povabili g. Ivana Marića, direktorja Vinistre, ki pod sabo združuje 120 vinarjev na okrog 3200 ha površin. S seboj je prinesel štiri reprezentančne istrske malvazije iz Hrvaške. Slovenske sem si drznil izbrati sam.

201. srečanje Belvina - Decanterjevi nagrajenci 2023

Novice

201. srečanje Belvina - Decanterjevi nagrajenci 2023

Objavljeno 27.06.2023


Prejšnji teden smo na 201. srečanju doživeli prvi stik z vini, ki so si nadela letošnje Decanterjeve medalje.

Več o vinih, ki smo jih pokusili si preberite v nadaljevanju.

Bil je večer odličnih vin, med njimi je bilo tudi par presežkov. Na srečanjih Belvina se ponovno vidimo jeseni. Do takrat pa si omislite čim več dobrih vin.

Prva priložnost bo že 4. julija na 9. mednarodnem Salonu Decanterjevih nagrajencev, kjer bo na voljo tudi nekaj odličnih vin izven Slovenije.

Tudi takšnih z zlato medaljo.

Vljudno vabljeni!   

Rezultati ocenjevanja Decanter World Wine Awards 2023

Novice

Rezultati ocenjevanja Decanter World Wine Awards 2023

Objavljeno 07.06.2023


Nestrpno smo pričakovali rezultate že 20. svetovno najpomembnejšega vinskega ocenjevanja, londonskega Decanter World Wine Awards.

200. srečanje Belvina

Novice

200. srečanje Belvina

Objavljeno 01.06.2023


Pričeli smo januarja 1999. Brez velike ideje, kam nas bo to pripeljalo. Gojili smo veliko strast do vina, videli smo, kako stvarem strežejo v tujin in vedeli smo, da obstaja v Sloveniji veliko ljubiteljev, ki so lačni znanja o vinu. Orali smo ledino. Takrat ni bilo vinskih klubov, vinskih večerij, dostop do informacij o vinu je bil za splošno publiko in ljubitelje prej kot ne zaprt. Mi smo ta prostor odprli.

To so bili nekoliko drugačni časi. Do spleta smo dostopali preko počasnih modemskih povezav, informacije smo večinoma zbirali na terenu  in v knjigah. 

Bilo je leto, ko je v Beli hiši domoval Bill Clinton, Britney Spears se je prvič pojavila na lestvicah, leto pa sta zaznamovala Santanin album Supernatural ter Stingov Brand New Day.

Pametni telefoni? Se šalite? Izkušnja v živo je bila, in še vedno je, neprecenljiva.

199. srečanje Belvina - Čile

Novice

199. srečanje Belvina - Čile

Objavljeno 17.04.2023


V tretjem tednu aprila 2023 se je preko 65 ljubiteljev vina, med njimi tudi lepo število sopotnikov na naši novembrski vinsko-kulinarični turi po Čilu in Argentini, zbralo na 199. srečanju Belvina. Tema: Čile.

Med 13 vini, ki smo jih poskusili je bila večina iz manj znanih regij, nekatera celo iz povsem novih. Nekaj vin pa je predstavljalo železno klasiko Čila, klasiko s katero že dobrih 30 letih, tja od 90. naprej osvajajo vinoljube po vsem svetu - predvsem z odličnim razmerjem med ceno in kakovostjo.

Čile pridela ogromne količine dokaj poceni vin, obenem pa se ponaša z nekaterimi »ikonami«, ki hitro presežejo 80 € in še več. V cenovnem rangu 20 €  - 50 € ni prav veliko vin, kako tudi ni veliko vinarjev, katerih posestva so majhna, »družinska«, tja do 70 hektarjev. A večina vin tega večer je prišla iz kleti manjših vinarjev.

198. srečanje Belvina - šipon vs. rebula

Novice

198. srečanje Belvina - šipon vs. rebula

Objavljeno 03.03.2023


Na 198. srečanju Belvina smo poskusili 15 šiponovo in rebul.

Skozi pokušino se je izkazal minimalističen profil obeh sort, ki je pri šiponu nekoliko bolj saden, pri rebuli pa najdemo odtenek suhih začimb ter kanček simpatične grenkobe.

Najlažje ju je ločiti po vsebnosti kisline, ki je pri šiponu tipično višja. Če je prisoten kanček ostanka sladkorja, tudi vemo, kje smo. Alkoholne stopnje so pri obeh sortah zmerne, nikoli visoke, rezultat pa je pogosto izjemna pitnost.

194. srečanje Belvina - Večer z vini Gruzije in Armenije

Novice

194. srečanje Belvina - Večer z vini Gruzije in Armenije

Objavljeno 30.09.2022


V četrtek 20. septembra smo izpeljali 194. srečanje Belvina. Dobili smo se v gruzinski gostilni Zlato runo, ki jo vodi gruzinska družina Nozadze. Ideja je bila predstaviti tipična vina in tipične sorte iz obeh držav, ki veljata za zibelko vinogradništva ter jih pospremiti s klasičnimi gruzinskimi jedmi.

Večerja z Decanterjevimi nagrajenci v Maximu

Novice

Večerja z Decanterjevimi nagrajenci v Maximu

Objavljeno 28.06.2022


Rezultati ocenjevanja Decanter World Wine Awards (DWWA) vsako leto vnesejo nekaj nemira na slovensko vinsko sceno. Kdo so dobitniki, katera vina so izstopala? Povrhu ocenjevanje vedno znova izpostavi nova imena, bodoče zvezde.

Smetano nagrajenih vin smo ob spremljavi jedi chefa Petra Kovača in njegove ekipe iz Maxima poskusili na večerji 23. junija 2022.

Rezultati ocenjevanja Decanter World Wine Awards 2022

Novice

Rezultati ocenjevanja Decanter World Wine Awards 2022

Objavljeno 07.06.2022


V Londonu je revija Decanter danes objavila rezultate ocenjevanja Decanter World Wine Awards. DWWA je največje ocenjevanje vin na svetu, obenem velja tudi za najpomembnejše. Slovenski vinarji in slovenska vina se na DWWA tradicionalna dobro izkažejo. Šipon in rebula sta najbolj nagrajeni slovenski sorti, bela vina tipično odnesejo več medalj, a zadnje čase tudi rdeča niso od muh.

Letos so se naša vina odrezala tako:

  • 1 platinasta
  • 7 zlatih
  • 70 srebrnih
  • 118 bronastih medalj.

Čestitamo!

Ob tej priložnosti najavljamo 8. mednarodni Salon Decanterjevih nagrajencev, ki se bo odvijal, 5.7. v hotelu Slon v Ljubljani.  Dobrodošli!

Pridite in poskusite nekatera izmed najboljši vin v regiji! Na pokušini bodo le z Decanterjevimi medaljami nagrajena vina.

 

V nadaljevanju si lahko ogledate celoten seznam nagrajencev iz Slovenije.

192. srečanje Belvina - Nebo (Dolenjec, ki v Brdih šteje grozdje)

Novice

192. srečanje Belvina - Nebo (Dolenjec, ki v Brdih šteje grozdje)

Objavljeno 02.06.2022


Kaj vse mora zgoditi, da tehnični človek, inženir, postane vinar? Preobrazba ni tako zapletena, kot je videti na prvi pogled. Odgovor je pravzaprav preprost: rad moraš imeti zemljo. Prav tako pomaga, če se obdaš z vinskimi ljubitelji in vsrkaš njihovo znanje. To je zgodba o  Mihi Berusu, Dolenjcu, ki ga je ljubezen vodila v Sežano. Tam je začel kupovati grozdje in pridelovati vino. Nato je odprl zagonsko podjetje za pomoč vinarjem in vinogradnikom ter ne nazadnje kupil 17-hektarsko posest na najbolj zahodnem delu Goriških brd, ki jo danes poznamo pod imenom Nebo. To je najbolj zahodna vinska klet v Sloveniji, ki se ji bodo v prihodnosti pridružili še restavracija in prenočišča.

To je bilo 192. srečanje Vinskega kluba Belvin z naslovom Posestvo Nebo.

191. srečanje Belvina – Vina Gašper in Gašper Čarman

Novice

191. srečanje Belvina – Vina Gašper in Gašper Čarman

Objavljeno 29.04.2022


Skozi vinski svet in razburkanost samostojne poti v njem nas je tokrat popeljal dvakratni someljejski prvak Slovenije Gašper Čarman, pripadnik tretje generacije družinske gostilne Pri Danilu, lastnik podjetja eVino, in ponosni imetnik številnih Decanterjevih medalj. S svojo širino in vinskim znanjem potrošnike že od leta 2013 razvaja s svojo blagovno znamko Gašper. Pod njo na leto napolni dobrih 150.000 steklenic, kar je za slovenske razmere prava redkost. Med 35 in 40 odstotkov tega roma v tujino.

Kako mu to uspeva?
Med drugim ceni danosti svoje države. Goriška brda so po njegovih besedah ena najboljših regij na svetu: 30 kilometrov jih loči do morja in 40 kilometrov do Alp, imajo dnevni mediteranski vpliv in vpliv nočnega hladnega zraka. Raznolike lege prinašajo možnost odličnih ekspozicij in drenaže, svoje v enačbo prispeva še briška prst opoka.

S svojo linijo je začel predvsem zaradi izziva, saj se »rad vrže v brzice«. Na začetku je bilo težko, saj nima lastnih vinogradov, a je kljub svojim razmislekom izven okvirjev naposled našel skupni jezik s kletjo Brda. Od trte do kozarca je treba sprejeti tisoč različnih odločitev in vse te peljejo v stil, ki se pojavi v kozarcu. A izziv je to svojo vizijo prodati – tu pa se pojavijo brzice.

To je bilo 191. srečanje Vinskega kluba Belvin z naslovom Vina Gašper in Gašper Čarman.

190. srečanje Belvina - SVL ali Slovenska velika lega

Novice

190. srečanje Belvina - SVL ali Slovenska velika lega

Objavljeno 04.04.2022


Po dolgem času smo se prejšnji teden spet zrli iz oči v oči! Srečanje v živo smo vsi že nestrpno čakali, zato ni bilo nič nenavadnega, da smo restavracijo Romansa napolnili do zadnjega kotička. Tokrat smo se poigravali ter spoznavali z idejo SLOVENSKE VELIKE LEGE (SVL), skozi katero so nas popeljali njeni predstavniki Tomaž Klipšteter (SVL), Guillaume Antalick (Šuklje) in Aleks Simčič (Edi Simčič).

SLOVENSKA VELIKA LEGA je združenje vinogradnikov, ki negujejo trte na zgodovinskih, absolutnih legah, kjer nobena druga kulturna rastlina ne uspeva bolje. Njeni ustanovni člani so, poleg že omenjenih hiš Šuklje in Edi Simčič, še Gross in Marof. Preizkusili smo 12 njihovih vin, v skupinah po tri, ki so jih popredalčkali po njihovi shemi: okoliš, vas, lega.

189. srečanje Belvina - Peterletova teza (spletno srečanje, 27. januar ob 19. uri)

Novice

189. srečanje Belvina - Peterletova teza (spletno srečanje, 27. januar ob 19. uri)

Objavljeno 21.02.2022


V Vinskem klubu Belvin smo se prejšnji mesec poigravali s tezo, ki jo je postavil projektni vodja vinske družbe Ožbej Peterle, in sicer, da slovenske vinske kleti ne znajo pridelati odličnega vina. Skupaj z Robertom Gorjakom iz Belvina sta se odločila, da bo takšen mit treba razbliniti. Edini način za to je seveda degustacija. Peterle je izbral svoj nabor petih vin, Gorjak je na drugi strani izbral slogovno in cenovno približno podobna vina. Nato smo organizirali spletno degustacijo, na kateri smo vsakič v paru pokušali dve podobni vin, ter ugotavljali, ali je kakovost vin velikih kleti primerljiva zasebnim vinarjem.
Nato smo glasovali, katero se nam bolj dopade, in v razpravo vključili vinarje, ki jih pridelujejo.

To je bilo 189. srečanje Vinskega kluba Belvina z naslovom Peterletova teza. Že devetič je potekalo prek spleta.

Kaj smo ugotovili na svoji poti?

Great Slovenian White Blends tasting

Novice

Great Slovenian White Blends tasting

Objavljeno 04.11.2021


Slovenian white blends are among the most intriguing wines in the country. They very often stay at the very top of the winemaker’s pyramid and winemakers usually charge the premium for them, especially in Primorska region. Traditionally blends were, and many still are, entry level wines. It was varietal wines where wineries were seeking its tops. On the continent in Podravje and Posavje regions this is still the case. However, some exciting blends are created here too, using both local (Furmint, Welschriesling) and international grapes such as Sauvignon Blanc, Chardonnay, Pinot Gris, Riesling. Touch of Traminer or Muscat might be used as well.

7. mednarodni salon prestižnih vin DECANTERJEVI NAGRAJENCI 2021

Novice

7. mednarodni salon prestižnih vin DECANTERJEVI NAGRAJENCI 2021

Objavljeno 08.09.2021


Belvin, vinska šola je včeraj na gradu Fužine v Ljubljani organizirala 7. mednarodni Salon prestižnih vin Decanterjevi nagrajenci 2021. Predstavilo se je 31 vinarjev iz Slovenije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine z 84 vzorci. Strokovni javnosti in obiskovalcem so bila na voljo izključno vina, ki so bila letos ali v prejšnjih letih nagrajena na londonskem DWWA, Decanter World Wine Awards, najpomembnejšem, največjem in najkredibilnejšem vinskem ocenjevanju na svetu.

Mednarodni salon prestižnih vin v Ljubljani

Novice

Mednarodni salon prestižnih vin v Ljubljani

Objavljeno 02.09.2021


V torek, 7. septembra, bodo na Fužinskem gradu na svoj račun prišli vinski sladokusci. Vinska šola Belvin bo organizirala 7. mednarodni salon prestižnih vin Decanterjevi nagrajenci 2021. Predstavilo se bo okoli 30 vinarjev.

Rezultati ocenjevanja Decanter World Wine Awards 2021

Novice

Rezultati ocenjevanja Decanter World Wine Awards 2021

Objavljeno 07.07.2021


Vprašanje, ki je te dni vršalo po slovenski vinski sceni, se glasi: Kateri slovenski vinarji so prejemniki nagrad na svetovno najpomembnejšem vinskem ocenjevanju, londonskem Decanter World Wine Awards, in kdaj jih bo moč okusiti?

Steven Spurrier 1941-2021

Novice

Steven Spurrier 1941-2021

Objavljeno 09.03.2021


Bilo je februarja 1999 v Toskani, v vasici Strada in Chianti. Na dogodku L'Anteprima Chianti Classico, Vino Nobile Montepulciano se je zbrala lepa četica vinopiscev iz vsega sveta. Dogodek sem obiskal drugo leto zapored ravno sem se spraševal, kako pomemben je sploh ta dogodek v svetovnem merilu, saj za nobenega od prisotnih vinopiscev pred tem še nisem slišal. Med pokušino enega izmed chiantijev je v sobo stopil Steven Spurrier...

ONLINE izvedbe seminarjev

Novice

ONLINE izvedbe seminarjev

Objavljeno 29.11.2020


Kako potekajo ONLINE seminarji?

Robert Gorjak

Novice

Robert Gorjak

Objavljeno 29.11.2020


diploma WSET

Robert Parker, Decanter man  of the year

Novice

Robert Parker, Decanter man of the year

Objavljeno 20.08.2020


Read Andrew Jefford's extended, in-depth interview with Robert M. Parker Jr, this year's Decanter Hall of Fame laureate...

177. srečanje Belvina - Zvezde in presenečenja Balkana

Novice

177. srečanje Belvina - Zvezde in presenečenja Balkana

Objavljeno 19.06.2020


Ljubljana, Romansa 24. september ob 19.00

194. srečanje Belvina - Večer z vini Gruzije in Armenije

Objavljeno 30.09.2022

V četrtek 20. septembra smo izpeljali 194. srečanje Belvina. Dobili smo se v gruzinski gostilni Zlato runo, ki jo vodi gruzinska družina Nozadze. Ideja je bila predstaviti tipična vina in tipične sorte iz obeh držav, ki veljata za zibelko vinogradništva ter jih pospremiti s klasičnimi gruzinskimi jedmi.

Malce zgodovine
Vse se je začelo kakšnih 8000 let ob vznožju kavkaških pogorij. Gruzinci si lastijo okrog 8.000 let stara arheološka najdišča pešk grozdnih jagod, Armenci se lahko pohvalijo z okrog 6.000 let staro vinsko kletjo imenovano Areni, ki je bila leta 2011 odkrita v regiji Vayotz Dzor in je danes na ogled splošni javnosti.

Obe državi sta bili skozi zgodovino ves čas pod udarom velikih sosedov, a jima je, podobno kot Slovencem, uspelo zadržati jezik in kulturo danes pa imata oba sosednja naroda, katerih jezika sta popolnoma drugačna, tudi svoji državi. Vinogradništvo je bilo v obeh državah pomembna panoga. Še posebej v Gruziji, kjer velja, da praktično vsak doma prideluje vino zase in za prijatelje. Vam zveni znano? Za časa Sovjetske zveze so Armenijo določili kot državo, kjer se bo pridelano vino destiliralo v vinjak, Gruzija je pridelovala vino, v glavnem za masovno porabo. Slajša rdeča vina so bila, in so še vedno, hit na ruskem trgu.

Gruzijo poznamo kot domovino kvevrov – glinenih posod za zorenje vina, ki jih mnogi napačno imenujejo amfore. Amfore so precej manjše in so se uporabljale za transport in ne za zorenje vina. Ilia Nozadze, naš gostitelj, ki je tudi izbral vina za naš večer je poudaril, da ni nujno, da se v kvevre shrani vina skupaj s kožicami. To je le ena od možnosti. Niso vsa gruzinska vina, ki zorijo v kvevrih »oranžna« - oziroma bela »macerirana«. V kvevrih lahko zori tudi vino samo. Brez kožic. In seveda mnoga gruzinska vina niso nikoli videla kvevrov. Pridelana so klasično, kot mnoga ostala vina po svetu. In ja, pred restavracijo lahko obiskovalci občudujejo forma vivo s kvevri. Mnogi so presenečeni nad njihovo gigantsko velikostjo. A kvevri so lahko tudi manjši – tipično med 2000 in 3000 litri prostornine.

Kaj smo pokušali na večeru v Zlatem runu?
Ob klasični sirovi piti  - hačapuri, sta večer odprli v jeklenih cisternah pridelan 1. Rkatsiteli 2020 pridelovalca Marani iz regije Kakheti ter 2. Tsolikouri 2020 pridelovalca Georgian Wines iz regije Imereti, blizu Črnega morja. Rkatsiteli je daleč najpomembnejša sorta Gruzije, ki je priljubljena tudi v Ukrajini, Rusiji, Moldaviji, Bolgariji in Romuniji. Gre za zelo raznovrstno belo sorto, ki lahko veliko obrodi in ohranja visoko mero kisline. Genetsko je zelo podobna lokalnim divjim sortam vinske trte! Kakheti je najpomembnejša gruzinska vinorodna regija, odgovorna za preko 70% vse pridelave vina.

Nadaljevali smo z zelenjavnimi namazi iz pora, rdeče pese in jajčevcev ter klasičnim gruzinskim kruhom – lavashi. Pospremili smo jih z vinom 3. Voski 2020 armenskega pridelovalca Zorah iz regije Vayotz Dzor,  ki se nahaj na okrog 1400 metrov nadmorske višine. Voski je zvrst starih armenskih avtohtonih sort voskeat in garandmak. Prva se smatra za kraljico armenskih vinogradov, rodovitni garandmak pa je ena najbolj priljubljenih sort Armenije. Belo serijo je zaključilo v barikih in kvevrih zorjeno vino 4. Kondoli Rkatsiteli 2017, iz kleti Marani, ki je pokazalo visoko kakovost, dober potencial zorenja ter raznovrstnost sorte rkatsiteli. Kondoli je tako slaven vinograd, da ga opevajo celo stare gruzinske pesmi. Resničen grand cru!

Ko so na mizo pričeli prihajati hinkali - mesni žlikrofi, smo jih pospremili z rdečima vinoma Igrivi 5. Saperavi 2018, pridelovalca Georgian Wines (Kakheti, nerjavno jeklo) ter nadvse elegantni 6. Otskhanauri Sapere 2018, Georgian Wines (regija Imereti, ). Saperavi je, podobno kot rkatstiteli, pravi hit, ki se je razširil po državah bivše Sovjetske Zveze in po Vzhodni Evropi. Daje dolgoživa vina globokih barv in visokih kislin. Otskhanauri Sapere, katerega ime prav tako namiguje na globoko barvo je precej redka sorta, dotično vino z obilo elegance in žametnih taninov pa dokaz, da bi je lahko posadili mnogo, mnogo več.

Ob mesnih nabodalcih smo postregli z vinoma 7. Karasi 2020, Zorah (Vayotz Dzor), ter 8. Saperavi Premium 2016, Georgian Wines (Kakheti). Karasi 2020 je pridelan iz imenitne stare armenske sorte areni, ki jo mnogi radi primerjajo z modrim pinotom. Barva je resda nekoliko globlja, a nesporna eleganca je primerljiva z drugo zelo staro sorto. Pridelana je bila v karasih – armenski različici kvevra. Zadnje vino, ki je zorelo v kvevrih in barikih je pokazalo, zakaj je saperavi tako priljubljen.

Ilia je v dogajanj polnem večeru še našel čas, da je obiskovalce povabil v svojo klet, kjer je postregel še belo vino iz sorte tsitska.

Malce številk

Gruzija

Armenija

Velikost

69.700 km

29.700 km2

Prebivalcev

3,7 mio prebivalcev

2,9 mio prebivalcev

Zanimivost

V državi je 25.000 rek

Šah je obvezen predmet v šoli

Klima

Raznolika. Od vlažne obmorske na zahodu, do suhe, tople celinske na vzhodu (Kakheti). Ni namakanja.

Kontinentalna, subtropska. Vinogradi na visokih nadmorskih višinah. Ni trtne uši. Namakanje je ponekod nujno.

Velikost vinogradov

55.000 ha, (75:25 – bela vs rdeča)

16.000 ha

Število avtohtonih sort

Preko 500, 45 se jih komercialno uporablja za pridelavo vina

Preko 400

Ključne bele sorte

rkatsiteli

voskeat, garambrak

Ključne rdeče sorte

saperavi

areni

Klasična posoda za zorenje

kvevri

karasi

 
Za grand finale smo postregli z 10 let starim armenskim vinjakom iz destilarne Ararat iz Erevana. Odličen, gladek.

Za vino večera smo izglasovali Otskhanauri Sapere 2018, Georgian Wines, sledila sta Karasi 2020, Zorah ter Saperavi Premium 2016, Georgian Wines. Rdeča vina so se tokrat izkazala za boljša.

Gruzija in Armenija ob izjemnem številu avtohtonih sort, vinorodnih regij, tradicionalnih in modernih vinarskih tehnik nudita nebesa in pekel za vinoljube. Če nismo dovolj informirani, lahko iz ene ali druge države pridemo dokaj razočarani ali pa vsaj ne navdušeni. Če pa se na popotovanje ali pa soočenje z njimi odpravimo pripravljeni, pa nam lahko pričarajo okuse, ki jih preostanek sveta ni zmožen pokazati.

V Zlatem runu nas je pred »nevarnimi čermi« obvaroval Ilia Nozadze, velik poznavalec vin svoje domovine. Dodali smo še vina brez dvoma najboljše armenska kleti – Zorah, ki so me prepričali s kakovostjo na sejmu Vinitaly leta 2019. In ja - bili smo na varnih tleh! Naredili smo si dobro osnovo za raziskovanje vin iz zibelke vinogradništva. Morda se tja prav kmalu odpravimo tudi na vinsko turo!

,Gruzija in Armenija sta šele potrkali na naša vrata.

Robert Gorjak

Podarite
čudovito darilo

Naš cilj je razvijati ter izvajati kvalitetne in zanimive tečaje, delavnice ter degustacije namenjene profesionalcem iz vinske panoge, kakor tudi ljubiteljem, ki želijo razširiti svoja vinska obzorja.

Bodite seznanjeni!

S prijavo na novice boste redno obveščeni o najnovejših aktivnostih in tečajih Belvin vinske šole.

Darilni bon Darilni bon