Pri prvem paru smo se srečali z malvazijo. Najprej z Malvazijo 2020, Zaro, bio malvazijo, svežo linijo iz ekološko certificirane vinogradniške kmetije. Vinogradi so v Izoli, v bližini morja, kjer je zemlja bogata. Prav zato je njihova malvazija obogatena s svežino oziroma kislinami, je pojasnil Matej Zaro, zaradi svoje kompleksnosti in mineralnosti lahko dobro služi kot aperitivno vino. Nekaj časa potrebuje, da se izrazi v kozarcu, a se po zračenju zelo lepo odpre. V ospredju sta še pikantna in mineralna nota. Zanjo boste odšteli med 10 in 12 evri. Če je bila ta malvazija malo lažja, bolj delikatna in aperitivna, druga že skoraj paše k topli predjedi, je komentiral Robert. Šlo je za Malvazijo capris 2020, Vinakoper. Boštjan Zidar, enolog iz te kleti, je povedal, da je ta bolj sadno zaokrožena, jasna, neposredna. Prihaja iz dveh vinogradov – en je njihov najvišje ležeči vinograd, iz česar prihaja že omenjena sadnost, drugi zelo znan vinograd na Debelem rtiču, ki je ob morju in nudi drugačne pogoje. Malvaziji nudi zanjo značilno lepo prezrelost, ekstraktnost, bogatost, mineralnost. Grozdje iz obeh so združili, kombinacija pa se pozna na sočnosti, mehkobi ter lepem in dolgem pookusu. Steklenica stane 12 evrov. Prva zmaga večera je šla k njej s precejšnjim naskokom.
Ugibanje sorte pri drugem paru ni povzročalo težav: šlo je za mlad, svež, zelo izrazit sauvignon. Tretje vino, Sauvignon 2020, Valdhuber, je bilo malo bolj fokusirano, hladnejše, z več kislinami, po limeti, limoni, bolj odprto in sveže v primerjavi s svojim »konkurentom« na degustaciji. Njihovi vinogradi namreč ležijo visoko, skoraj na 400 metrih, njihova kratkotrajna hladna maceracija pa še malo bolj poudari aromatičnost te sorte, je predstavil Adam Valdhuber. Za steklenico boste plačali 8,5 evra. Četrto vino, Sauvignon pullus 2020, Ptujska klet, je vsebovalo malo več zelenih not in tropskih sadežev, malo bolj toplo in polnejše je bilo. Več te sadnosti in aromatičnosti izhaja iz vinograda v srednjih Slovenskih goricah, kjer imajo trgatev 10 dni pozneje kot v Halozah, je povzel enolog Ptujske kleti Maks Kadivec. Zemlja je težja, temperature so nižje in več je vlage, kar po svoje paše sauvignonu, po drugi strani pa mu dajo Haloze več telesa, »špeha«, zrelosti, je dodal. Kupimo ga lahko že za 5,5 evra. Peterletova teza je tukaj zadela v polno, saj je bil rezultat glasovanja izenačen; zmagovalca ni bilo. Na splošno gre za dva zelo zanimiva sauvignona, ki nista zanikala svojega DNK in sta obdržala svežino, je pokomentiral Mitja Herga iz Herga d.o.o.
S svojo zlatorumeno barvo je udeležence razvajal tretji par. Dognali so, da gre za dva popolnoma drugačna sloga chardonnayja, pri katerih so se posebej razlikovale kisline. Peto vino, Chardonnay selekcija 2018, Klet Metlika, je bilo precej mehkejše, medtem ko je bilo šesto vino, Chardonnay prestige 2019, Sanctum mnogo bolj vertikalno. Vino iz metliške kleti krasijo lesne note in sadni naboj, v katerem je bilo čutiti vse od marelice do ananasa. Dotično vino je v resnici plod prave butične pridelave. Izrazit lesen pridih prihaja od novih sodov, vendar je njihov enolog Jure Štalcar ocenil, da ima toliko ekstrakta, s katerim ta les vseeno pokrije. Večina grozdja prihaja iz ene njihovih najboljših leg, Vidošičev. Gre za malce dražje vino, za katero zahtevajo 19 evrov. To cenovno samozavest pogrešamo pri velikih kleteh in to je en simpatičen primer, kaj lahko pokaže ena klet, ko se zares spravi k delu, jih je pohvalil Peterle. Konkurenčno vino, Chardonnay prestige, ki stane pet evrov več, je imelo manj lesnih not, bilo je bolj izzivalno, bolj sveže in iz malo bolj hladne lege. Namenoma se pomika proti nižji osebnosti alkohola, kot med drugim narekujejo trendi. Vseeno pri tem ne pozabljajo na harmoničnost, je poudaril Radojko Pelengić iz te butične vinske kleti. To vino je bilo bolj delikatno in sramežljivo, a vseeno zapeljivo v aromatičnem smislu, je opisal Herga. Prav tako ga zaznamujejo odmik od tehnološkega vina, drznost in prvinskost. Medtem je šlo pri prvem primeru za šolski primer chardonnayja s podtoni vanilje kar je nazadnje tudi bolj prepričalo udeležence. Zanj so glasovale tri četrtine vseh.
Sledil je prehod na rdeča vina živahnih rubinastih odtenkov. Četrti par je v kozarce prinesel modro frankinjo, ki v zadnjih letih krepi svoj ugled. Sedmo vino, Modra frankinja turn 2019, Klet Krško, je bilo zelo pikantno, poprasto, živahno, s prav očarljivim sadnim vonjem. To izhaja predvsem iz njihove izredno posrečene lege v Sremiču, je orisal glavni enolog kleti Jure Grubar. Zanjo je treba odšteti 11 evrov. Dodal je, da je nekoliko divja, prvinska, a hkrati pristna in sočna, z višjimi alkoholi in ekstrakti ter nežno pridelavo. A izkazalo se je, da gre vseeno za preveč živahno damo, saj je bila preglasovana v bitki z osmim vinom, Modro frankinjo 2018, Kozinc. Osvojilo je dobre tri četrtine glasov. Tudi tej kislin ni manjkalo, v ustih pa je navdušila. David Kozinc je dejal, da so se posvetili trgatvi iz izključno enega vinograda na vse do 480 metrih nadmorske višine, kar je relativno visoko za rdeča vina. Njegova zelo zahtevna in skromna tla dajejo zelo majhne grozde, a je vse skupaj kar precej koncentrirano. Steklenica stane 13 evrov.
Še zadnji par večera je skrival merlot. Deveto vino je bilo Merlot 2018, single vineyard, klet de baguer, z mehkimi, jasnimi, elegantnimi toni in čudovitimi tanini. V njem je bilo zaznati črni ribez in zrelo papriko. To je bilo najdražje vino na pokušini, ki je doseglo 48 evrov po steklenici. Z njim poskušajo izraziti točno določeno lego, sorto in avtentičnost, ki jo lahko neka sorta da, je razkril Luka Ribolica iz omenjene kleti. Prav v Brdih, natančneje v Vipolžah, je merlot sorta z velikim potencialom. Herga je pohvalil njeno delikatnost in eleganco tako v okusu kot v pookusu, lepo se ulije in je mehak. Drugi del para je bilo deseto vino, Merlot bosc 2018, Piro, ki je nakazalo drugačen slog z nekajmanj harmonije in mehkobe v okusu. Ne glede na to je vino bogato in krepko in ga lahko dobite za dvakrat manj denarja; za 19 evrov. Tudi tokrat je glas ljudstva šel k večji kleti.
Kako torej kaže naši hipotezi? Enkrat je bil izid neodločen, trikrat je zmago v dvojici pobrala večja klet, enkrat manjša.
Uvideli smo, da tako »veliki« in »mali« pridelujejo dobra vina in da so se velike kleti v zadnjem času zelo razvile. Nalili smo si čistega vina o tem, da je lahko tudi velika klet zelo majhna ali pa majhna klet zelo velika. Vinarji so bili enotni, da si želijo čim več tovrstnih degustacij in čim več pogovorov o vinu z vsemi: vinarji, potrošniki in ljubitelji vin. Z izmenjavo idej si lahko namreč prav vsi pomagamo in vsi rastemo.
Sledil je vrhunec – glasovanje za vino večera. Prvi trije so se razvrstili tako:
- Merlot 2018, single vineyard, klet de baguer
- Chardonnay selekcija 2018, Klet Metlika
- Sauvignon pullus 2020, Ptujska klet
Krmariti med vsemi temi vini, različnimi slogi in različnimi vinarji ter v sozvočju z debelino naše denarnice je ene vrste umetnost. V tem naboru vin so prav vsa imela rep in glavo, zato si je dobro, ne glede na izid glasovanja, sami ustvarite mnenje. Mnenja kritikov vzemimo zgolj kot nasvet, ne kot božjo zapoved, je namignil Gorjak. Več vin bomo poskusili, lažje bomo izbrali sebi primerno vino.
Uživajte in pijte dobro vino! Do naslednjič.