Večer je zaznamovala živahna debata med njim in Robertom Gorjakom. Seveda ni šlo brez tistega o prvem vinskem spominu: prvo iskrico je začutil še mladoleten. Pri 18. letih ga je pot vodila na tečaj za sommeliera in kasneje do lastne znamke, skozi katero nas je popeljal z devetimi vini.
Za začetek nam je predstavil šolski primer malvazije: Malvazijo 2020 (7,99 evra), ki jo odlikujejo cvetna nota, zmerna kislina in aromatičnost. Ker zadnje ne želijo zakriti, je nikoli ne zorijo v lesenih posodah. Sledilo je drugo vino, Sivi pinot 2021 (7,49 evra), sorta, ki ni tako dišeča kot njen predhodnik, vendar je vseeno imela »rep in glavo«. Brda tej sorti dajejo odlične pogoje, četudi tod ni obdarjena s kislinami. Zato je ideja tega sivega pinota nekako ohraniti kislino, svežino in aromatični naboj. Pod črto gre za izjemno všečno vino, če hočeš igrati na varne karte. Uvodno trojico je zaključil Rose markiza 2021 (12,9 evra), v katerem kraljuje merlot. V njem se skriva pet odstotkov modrega pinota, ki mu prinaša nekaj živahnost, sicer pa gre za (suho) vino, primerno za poletje in druženje in nedvomno za enega najboljših rosejev pri nas.
Nadaljevali smo z vertikalo rebul, briško kraljico vin, ki je na nek način enigma: nič se ne ujema, a na koncu se vse ujame! Pri njej ni navdušenja na prvo žogo, kot smo mu bili morda priča pri prvih treh vinih tega večera, saj je rebula someljejsko vino. Ni vedno in povsod priljubljena, vendar ima svoje prednosti, od mineralnosti do uravnoteženosti.
Četrto vino na pokušini je bilo Rebula selekcija 2018 (15,9 evra), kjer je stik s kožico zmanjšan na minimum. Čeprav je nearomatična sorta brez izrazitega telesa, je Čarman prepričan, da je tovrsten slog prava smer za prihodnost. V njej je bilo »več rebule« kot v petem vinu, Rebuli selekcija 2016 (razprodano), za katerega so prejeli zlato medaljo na Decanterju. Maceracija je bila za Čarmanov okus morda še malce premočna. Šesto vino je bilo Rebula selekcija 2013 (ni več na voljo), kjer je bil stik z jagodnimi kožicami še bolj izražen.,
Sledila je nova vertikala, tokrat s sorto cabernet franc. A s preobratom: v štirih kozarcih, ki so hranili dve platinasti medalji, se je skrivalo vino presenečenja. A za začetek nekaj predzgodbe. Cabernet franc je ena najstarejših sort, ob srečanju s sauvignonom pa je nastala sorta cabernet sauvignon. Ta v primerjavi s prvim rabi malo več toplote ter ima višjo mero arome in taninov.
In razlika med obema, kot jo doživlja Čarman?
Cabernet sauvignon je tisti, ki se pridno šola, ima same petice in lepo diši, medtem ko cabernet franc včasih »šprica« šolo, je divji in je neke vrste »baraba«, upornik, je razliko slikovito opisal Čarman. Četudi je večkrat bolj tiho in v ozadju, nam lahko pove marsikaj. Odločitev zanj je padla zaradi njegove polifenolne zrelosti, ki jo je v Brdih laže doseči kot pri cabernet sauvignonu.
Čeprav je bilo zahtevno uganiti, katero vino je katero, je večina ugotovila, v katerem od štirih kozarcev tiči presenečenje. Sedmo vino je bilo Cabernet franc selekcija 2019 (37,9 evra), razlika med njim in starejšimi letniki pa je v aromatskem profilu in taninski strukturi. Letnik 2017 z njo prehaja v popolno stanje uravnoteženosti, ki ga 2018 in 2019 še nista dosegla. Za letnika 2017 in 2019 je Čarman prejel platinasto medaljo na Decanterju, četudi gre za popolnoma različni vini, posebej glede na dolžino maceracije. Ugotovili smo tudi, da se Cabernet franc selekcija 2018 (34,9 evra), očitno stara hitreje kot druga dva letnika, Deveto vino, Cabernet franc selekcija 2017 (na voljo samo v trojčku omenjenih treh), je za Čarmana v najboljši formi ta hip. Cabernet franc je na splošno binaren; nežen, z visoko kislino, če ni zrel, je lahko zelo moteč in skoraj preveč zeliščen. Če se stvari ujamejo je pikanten in odličen. Na vprašanje, od kod Čarmanu ideja, kako pridelati vino, ki na osvoji platinasto medaljo na Decanterju, je Čarman odvrnil, da se del uspeha nahaja tudi v dejstvu, da je za vina v svojem življenju porabil več kot za hišo. In ja, nova Čarmanova hiša ni med skromnejšimi.
Za zadnje, deseto vino, je občinstvo pravilno ugotovilo, da gre za drugo vino. Bogat in eleganten Côte Rotie 2018, Guigal (64,9 evra, sorta Syrah) je dišal po vijolicah, zaznamujejo pa ga še črni poper, mesnatost in sočnost. Čarman ga je izbral, ker je želel neka zanimivega, a vendarle ne tako drugačnega od vin v tej kombinaciji. Četverica povezujejo pikantnost, ne pretirani tanini in lepe kisline. V določenih parametrih so si blizu, a na nosu zelo daleč, je povedal Gorjak ter hkrati izrazil upanje, da se je med vinoljubci tokrat rodil kakšen apostol cabernet franca.
Tega v Brdih pod blagovno znamko Čarman sicer pridelajo 4500 steklenic. Zagon mu je seveda dala že omenjena platinasta medalja, ki mu je tudi utirala pot v tujino, posebej na londonski trg, kamor uspejo prodati 600 steklenic na leto. To je za Slovenca pravcat uspeh, so se strinjali vsi.
V čem je skrivnost? Zaveda se, da ne more odkriti tople vode in da nima najdaljše tradicije, a na svoji poti je pil različna vina, se z njimi učil in pridobil izkušnje, ki jih dobiš izključno in samo s kozarcem.
In še zgodba o »žejni« ribici, ki krasi etikete njegovega vina: pred skoraj desetletjem, ko se je ukvarjal s pripravo blagovne znamke vstopnega cenovnega razreda, si je na svoji etiketi želel oslička. Oblikovalka mu je odvrnila, da je edini osel v tej zgodbi sam in se čez nekaj dni vrnila s predlogom o ribici. Logotip z ribico namreč že od leta 1961 nosi gostilna Pri Danilu, katere predstavnik je Čarman. Ob vinu najbolj ceni prav likovno umetnost, zato so od leta 2016 na steklenicah njihove rebule upodobljena dela mladih slovenskih umetnikov.
Niti tokrat ni šlo brez glasovanja za vino večera! Zmaga je šla, kakopak, Gašperju.
Na stopničkah so se zvrstili:
- Rose markiza 2021 & Cabernet franc selekcija 2017
- Sivi pinot 2021
- Malvazija 2020 & Rebula selekcija 2016
Za konec je Gorjak vsem položil na srce: vse, kar dajemo v večeru kot je bil danes na mizo, dajemo zato, da razmišljamo in sprožamo ideje, sami pa se moraramo odločiti, kaj vam je najbolj všeč.
Uživajte in pijte dobro vino. Do naslednjič.