190. srečanje Belvina - SVL ali Slovenska velika lega

Po dolgem času smo se prejšnji teden spet zrli iz oči v oči! Srečanje v živo smo vsi že nestrpno čakali, zato ni bilo nič nenavadnega, da smo restavracijo Romansa napolnili do zadnjega kotička. Tokrat smo se poigravali ter spoznavali z idejo SLOVENSKE VELIKE LEGE (SVL), skozi katero so nas popeljali njeni predstavniki Tomaž Klipšteter (SVL), Guillaume Antalick (Šuklje) in Aleks Simčič (Edi Simčič).

SLOVENSKA VELIKA LEGA je združenje vinogradnikov, ki negujejo trte na zgodovinskih, absolutnih legah, kjer nobena druga kulturna rastlina ne uspeva bolje. Njeni ustanovni člani so, poleg že omenjenih hiš Šuklje in Edi Simčič, še Gross in Marof. Preizkusili smo 12 njihovih vin, v skupinah po tri, ki so jih popredalčkali po njihovi shemi: okoliš, vas, lega.

To je bilo 190. srečanje Vinskega kluba Belvina z naslovom SLOVENSKA VELIKA LEGA.

Prek katerih vin smo se spoznali s to klasifikacijo?

Temeljna ideja združenja SLV je v osredje slovenske vinske mentalitete postaviti prav geografsko območje. Za Slovenijo kot zelo majhno državo je pomembno, da prinese dodano vrednost, ker na vinskem področju ne more direktno tekmovati s tako velikimi državami, kot so Francija, Italija ali Čile. V Sloveniji ljudje iščejo avtentičnost, unikatnost in okus v povezavi z geografsko regijo, ki je ključna, je poudaril Antalick.

Prvo trojico vin je predstavljala modra frankinja, začenši z Modro frankinjo 2018, Šuklje (okoliš; 8 evrov). To je lahko pitno vino, vino za vsak dan, ki ga zaznamujeta sadnost in ne predolga ekstrakcija ter ki prihaja iz treh različnih metliških vinogradov; Lokvice, Plešivice in Doma. Vretje traja 10 dni v klasičnem velikem fermentorju, nato se polovica stara v posodah iz nerjavnega jekla, polovica pa v lesenih sodih, kar traja od enega do osmih mesecev, ko ga ustekleničijo. Drugo vino je bilo Modra frankinja Iodoma 2019, Šuklje (vas, 13 evrov), ki izhaja iz vinogradov na Lokvici in Doma. Njena vinifikacija je bolj ali manj enaka kot pri tretjemu vinu: od dva do štiri tedne maceracije, stiskanje, fermentacija v sodih iz nerjavnega jekla, eno leto staranja in stekleničenje. Znano je po strožji selekciji grozdja, ki prihaja iz dveh različnih vinogradov in vsebuje več kislosti kot tretje vino, Modra frankinja vrbanjka 2018, Šuklje (lega, 20 evrov). Vinograd je v Plešivici. Največje razlike med njima so izvor grozdja, kakovost zemlje in lokacija. Četudi vsebujeta približno enako kisline, je njuna percepcija drugačna: pri vrbanjki, ki je sicer single vineyard vino, je zelo karakteristična, je ocenil Antalick.

Drugo trojico je otvorilo četrto vino, Triton 2019, Edi Simčič (okoliš, 17 evrov), je tipična briška zvrst, ki predstavlja karakter te kleti. Njegovo sortno sestavo spreminjajo glede na razpoložljivost – vse s ciljem pridelati prepoznavno vino svoje hiše. Sestavljajo ga rebula, malvazija, sauvignonasse in malce belega pinota, katerega prisotnost se bo v prihodnosti okrepila. V shemi, ki so jo zastavili, to vino predstavlja okoliš, grozdje zanj pa prihaja iz dveh vasi. Vsak vinograd je posebej vinificiran. Vino je v steklenici leto in pol, zato prihaja do umirjanja in formiranja sekundarne aromatike, je pojasnil Simčič. Peto vino, Chardonnay 2019 klasik, Edi Simčič (vas, 21 evrov), prihaja iz vasi Kozana, kjer imajo vinograde na dveh lokacijah v njenem nižjem, vzhodnem delu. Obe legi sta zahodni. Pridelava je podobna kot pri tritonu: fermentacija poteka v barikih, leži od 9 do 10 mesecev, nato še v steklenici. Nato nas je kozarec popeljal na drugi del države. V šestem vinu, Breg cuvée blanc 2018, Marof (vas, 15,5 evra), tipični gorički beli zvrsti, smo zaznali prevlado laškega rizlinga, ki sta mu družbo delala še chardonnay in sauvignon. Fermentacija poteka v velikih, 600-litrskih lesenih sodih, kjer vino odleži približno 18 mesecev, nato je, podobno kot predhodnik, polnjeno brez filtriranja. Čeprav vinograda v Mačkovcih in Bodoncih formalno sodita v isti okoliš, so se ob pripravi sheme osredotočili na preseganje zmede na področju porekla in njegove klasifikacije, ki jo določa zakonodaja ter se odločili za klasifikacijo vasi. Vsem vinorodnim deželam in okolišem so namreč želeli omogočiti enakovredna pravila in okoliščine, je takšno odločitev pospremil Klipšteter.

Rdeča nit tretje trojice je bil sauvignon, ki je imel v vseh največji delež, prav tako so bila vina predelana na zelo podoben način. Otvorilo jo je sedmo vino Sauvignon breg 2018, Marof (vas, 18 evrov), z najtoplejše lege na njihovi posesti – Bodoncev. Spontana fermentacija je potekala v velikih lesenih sodih in ustekleničili so ga brez filtriranja. Naslednji dve vini, obe iz kleti Gross, sta zelo dobro prikazali, kakšen je učinek različnega porekla grozdja pri enakem odnosu do njega ter enaki skrbnosti pri delu tako v kleti kot tudi v vinogradu. Namig: pride lahko do povsem različnih rezultatov! Osmo vino, Haloze blanc 2019, Vino Gross (vas, 12 evrov) vsebuje nekaj šipona, deveto vino, Maribor blanc 2019, Vino Gross (vas, 12 evrov) pa renski rizling. Razlike so predvsem pri njuni kislini, kjer Haloze, zaradi svoje posebne geologije, porekla in rastišča izstopajo najbolj. Čeprav po karakterju delujeta hladnejši, visoka kislina ni povezana s tem, da je ta del Slovenije hladen, saj je območje daleč od tega, da bi veljalo za hladno.

Sledila je še zadnja trojica večera. Pri desetem vinu, Gorca 2019, Vino Gross (lega, 17 evrov), je bilo – vsaj v slovenskem kontekstu – vprašanje lege ali »nelege« najlažje rešljivo. Zakonodaja določa, da je Gorca lega, čeprav gre za območje veliko približno 50 hektarjev, kar pomeni, da bi lahko to vino naredili iz vinogradov, ki so med seboj oddaljeni več kilometrov, je pripomnil Klipšteter. Pridelava tega šipona je sicer enaka kot pri prejšnjih dveh vinih: spontana fermentacija, eno leto zorenja v velikih steklenih ter eno leto v nerjavnih cisternah. Enajsto vino, Chardonnay kramarovci 2018, Marof (lega, 35 evrov), prihaja iz najbolj severnega vinograda njihove posesti, ki ima izjemno specifično geologijo z veliko žvepla. Zori v velikih, 2500-litrskih lesenih sodih, in bistveno daljše obdobje kot predhodnik. Oba sicer s svojo kislino ponujata kar nekaj igrivosti. Zadnje, dvanajsto vino, je bilo Chardonnay fojana 2019, Edi Simčič (lega, 38 evrov). Vinograd leži v vasi Fojana, na severozahodni legi, orientirani proti Alpam, Matajurju, Kaninu, tako da ima malo več dotoka hladnega zraka. Struktura njenih tal je klasična briška opoka z nekaj več gline, kar vinu daje posebno mehkobo. Vinifikacija je tu podobna kot v prejšnjem primeru: fermentacija v barikih od 9 do 10 mesecev, ostalo v steklenici.

Po predstavitvi vin je sledil vrhunec – izbor za vino večera! Kot veleva tradicija, je vsakdo lahko glasoval za več najljubših vin. Na stopničkah so se zvrstili:

1. Chardonnay fojana 2019, Edi Simčič (lega)
2. Chardonnay 2019 klasik, Edi Simčič (vas) & Breg cuvée blanc 2018, Marof (vas)
3. Triton 2019, Edi Simčič (okoliš)

Vse tri ravni piramidalnega koncepta kakovosti slovenske velike lege so imela v razvrstitvi najboljših svojega predstavnika. Ideja klasifikacije sicer ni razvrščanje, katera lega je boljša od druge. Skozi njo ugotovimo le, ali je grozdje pobrano iz več vinogradov širšega geografskega območja ali je vse iz enega posameznega vinograda: da je torej to vino neka ekspresija okoliša, vasi, vinorodne lege. Sama razvrstitev teh vin ne pove nič o njihovi kakovosti ali njihovi ceni, je bil jasen Klipšteter.

Njen osnovni namen je, da se lega sploh začne omenjati, in da začnemo delati na sledljivosti, da promoviramo in prodajamo vina s ciljem, da pridemo tudi do kvalitativne klasifikacije samih leg, je dodal Simčič. V Sloveniji imamo veliko razlik: Primorska ima štiri vinorodne okoliše, medtem ko ima cela Štajerska (od Maribora do Krškega) enega samega. To bo nekoč treba postaviti na skupni imenovalec, je napovedal.

V imenu združenja SVL se je vsem zahvalil za udeležbo in povabil na kakšnega od naslednjih dogodkov.

Uživajte in pijte dobro vino! Do naslednjič.